Driska

Driska ali diareja je vodilni klinični znak črevesnih bolezni. Za drisko je značilno pogosto odvajanje tekočega blata. Spremljajoči znaki driske so lahko slabost, napenjanje, bruhanje, trebušni krči, vročina…

Glede na časovno trajanje lahko opredelimo drisko kot akutno (težave se pojavijo nenadno, so kratkotrajne in trajajo od nekaj ur do nekaj dni) ali kot kronično (težave trajajo več kot tri tedne, driska se ponavlja in je lahko posledica resne bolezni).

 

Najpogostejši vzroki za akutno drisko so lahko zastrupitev s hrano, bakterijske, virusne in parazitske bolezni, sprememba črevesne flore zaradi potovanj v tuje dežele, stresni dejavniki in neželeni učinki nekaterih zdravil. Vzrok za kronično drisko so pogosto neinfekcijski: motnje presnove (npr. laktozna intoleranca), kronična vnetja črevesa, rak črevesja. Pri driski, kot tudi bruhanju, lahko pride do izsušitve – dehidracije organizma. Znaki dehidracije se najprej pokažejo z manjšo napetostjo kože. Znaki izsušitve so tudi suha usta, udrte oči, huda žeja, nastajanje malo ali celo nič seča, vrtoglavica, hiter srčni utrip, utrujenost, zaspanost, zmedenost. Če se driska ne umiri, znaki lahko pride tudi do izgube zavesti, kome ali smrti. Zato je potrebna posebna pozornost pri dojenčkih in majhnih otroci, ker pri njih dehidracija nastopi zelo hitro. Posebna previdnost je potrebna tudi pri doječih materah, nosečnicah in starejših osebah.

 

Priporočila za samozdravljenje driske

Samozdravljenje driske je primerno za odrasle, otroke in dojenčke od treh mesecev starosti. Pri starosti do treh mesecev je potreben posvet z zdravnikom. Samozdravljenje driske pri otrocih od treh mesecev do enega leta naj traja največ en dan, pri otrocih od enega do treh let pa največ dva dni. Pri odrasli in starejših otroci lahko samozdravljenje traja do tri dni in pri starostnikih dva dni. Nosečnice in doječe matere naj obiščejo zdravnika kadar ni izboljšanja v dveh do treh dneh. Zdravnika seveda obiščite po lastni presoji tudi prej, če se počutite zelo slabo ali ste glede zdravstvenega stanja zaskrbljeni.

Samozdravljenje se v določenih primerih odsvetuje. Zdravnika naj bi obiskali:

• kadar driska nastopi pri dojenčku, starem manj kot tri mesece,
• če drisko spremlja bruhanje, povišana telesna temperatura ali hude bolečine v trebuhu,
• če je driska krvava,
• če se med jemanjem antibiotikov ali po njem pojavi huda driska,
• če se stanje po dveh ali treh dneh ne izboljša ali se celo poslabša, kljub upoštevanju priporočenih ukrepov samozdravljenja,
• posebna pozornost je potrebna pri dojenčkih in majhnih otrocih, kadar drisko spremljata bruhanje in povišana telesna temperatura, ko otrok odklanja pijačo in hrano ali so že prisotni tudi znaki izsušenosti.

Pomoč pri driski

1. Nadomeščanje elektrolitov in vode s peroralno rehidracijsko raztopino

Ne glede na vzrok driske je pri samozdravljenju potrebno preprečiti dehidracijo – izsušitev organizma, saj s povečanim izločanjem blata izgubljamo vodo in elektrolite. Zato je pomembno, da drisko čim prej zaustavimo oz. zmanjšamo število iztrebljanj ter nadomestimo izgubljeno tekočino in elektrolite. Uporabimo peroralno rehidracijsko sol, ki jo raztopimo v predpisani količini vode. Raztopino pijemo večkrat dnevno po požirkih. Vsak dan pripravimo svežo raztopino in jo hranimo v hladilniku, kjer je obstojna 24 ur. V prvih štirih urah je potrebno uživanje peroralne rehidracijske soli (otrok ali odrasel) čim pogosteje, od (50 do 100 ml) raztopine na kilogram telesne mase. V naslednjih dvanajstih urah priporočamo otroku ali odraslemu od (10 do 50 ml) raztopine na kilogram telesne mase. Otroka lahko dojimo ali hranimo in dodamo druge tekočine. V naslednjih 24. do 72. urah priporočamo otroku ali odraslemu po vsakem tekočem ali mehkejšem odvajanju še 10 ml raztopine na kilogram telesne mase. Priporočen odmerek rehidracijske soli za odrasle je 200 do 400 ml po vsakem odvajanju vodenega blata, oz. 2 do 4 litre v prvih šestih urah driske. Otroci , ki so stari več kot dve leti naj bi dobili 100 do 200 ml rehidracijske raztopine po vsakem odvajanju, celodnevna količina raztopina soli naj ne bi presegla 1000ml. Otrokom, mlajšim od dveh let priporočamo 50 do 100 ml rehidracijske raztopine po vsakem odvajanju, celodnevna količina raztopina soli naj ne bi presegla 500 ml. Pri otrocih, starih več kot 10 let je priporočena celodnevna količina raztopina rehidracijske soli do 2000 ml. Majhnim otrokom ponudimo rehidracijsko raztopino po žlicah (1 žlico na 1 do 2 minuti), večji otroci pa naj naredijo več požirkov, da nadomestijo izgubljeno tekočino v 1 do 2 urah. Dojenčkom je na začetku driske potrebno dajati raztopino rehidracijske soli v rednih kratkih intervalih. Nadaljnja uporaba raztopina soli je odvisna od pogostosti driske ali bruhanja. Pri odmerjanju moramo upoštevati navodila proizvajalca. Dojenčki, ki se hranijo z materinim ali prilagojenim mlekom naj bi imeli štiri ure po hitri rehidraciji normalen ritem prehranjevanja. Za dojenčke, starejše od 4 mesecev je za zaustavljanje driske v lekarnah možno kupiti tudi pripravljen napitek iz korenčka in riževe sluzi. Uporaba rehidracijske raztopine je primerna tudi za nosečnice in doječe matere. Opozoriti je treba, da lahko po zaužitju rehidracijske raztopine pride tudi do bruhanja. V tem primeru počakamo 5 do 10 minut, nato nadaljujemo s pitjem raztopine po požirkih. Če se bruhanje nadaljuje, raztopine ne uživamo več in se posvetujemo z zdravnikom. Rehidracijsko sol si lahko pripravimo tudi sami. V liter prekuhane vode odmerimo 5 jedilnih žlic belega sladkorja, čajno žličko kuhinjske soli in sok 2 pomaranč.

2. Pripravki z mlečnokislinskimi bakterijami

Kadar nastane driska zaradi virusnih in bakterijskih okužb prebavil (npr. okužba z rotavirusi, potovalna driska), ali lajšanje driske pri uporabi antibiotikov, lahko uporabimo pripravke z mlečnokislinskimi bakterijami. Mlečnokislinske bakterije sodelujejo pri vzpostavitvi in vzdrževanju ravnovesja črevesne mikroflore. Pripravke z mlečnokislinskimi bakterijami lahko uporabimo pri virusnih in bakterijskih okužbah prebavil, dojenčkov, otrok ter odraslih. Na voljo so pripravki v kapsulah, praških in tekočinah. Pripravkov ne smemo jemati skupaj z vročimi pijačami in alkoholom. Če jemljemo pripravke z mlečnokislinskimi bakterijami kot podporno terapijo pri zdravljenju z antibiotiki je pomembno, da vzamemo pripravke vsaj 3 ure po zaužitju antibiotika.

 

3. Uporaba zdravilnih rastlin

Za lajšanje driske lahko uporabimo tudi pripravke iz zdravilnih rastlin, ki vsebujejo čreslovine. To so spojine trpkega okusa in na sluznici prebavil tvorijo z beljakovinami zaščitni sloj, ki ublaži vnetje, zmanjša draženje sluznice in zavre gibanje črevesa. Najpogosteje uporabljamo posušene plodove borovnice. Pripravimo lahko čaj ali plodove borovnice žvečimo. Plodove borovnice lahko uživajo tudi nosečnice. Pri pripravi črnega čaja je potrebna previdnost. Krajši čas priprave poparka – 2 minuti v vodi deluje namreč stimulativno zaradi kofeina, ki je topen v vroči vodi. Zato pripravimo prevretek do 10 minut v vodi, ker tako oslabi stimulativni učinek zaradi vezave kofeina na čreslovine in deluje proti driski. Zaradi vsebnosti kofeina odsvetujejo pretirano uporabo črnega čaja med dojenjem in nosečnostjo.

4. V lekarnah so na voljo tudi različni pripravki, ki imajo sposobnost vezanja škodljivih snovi, ki povzročajo drisko

Za lajšanje težav pri driski, ki so povezane z zastrupitvijo s hrano se v praksi uporablja medicinsko oglje, ki ima veliko sposobnost vezanja strupov in plinov, ki nastanejo pri zastrupitvi s hrano. Pri driski, napenjanju, bruhanju, slabosti in bolečinah v želodcu lahko uporabimo tudi pripravke s silicijevim gelom. Gel ima zelo veliko sposobnost vezave patogenih bakterij in njihovih toksinov. Patogene bakterije in njihovi strupi se tako po naravni poti izločijo preko črevesja. Gel vmešamo v vodo ali čaj in spijemo med obrokom. V lekarni so na voljo tudi novejši pripravki, ki vsebujejo tako naravno užitno glino kot tudi elektrolite. Glina tvori zaščitno plast na sluznici in veže snovi, ki povzročajo drisko in prepreči nadaljnje širjenje okužbe, obenem pa sprošča tudi elektrolite in tako podpira rehidracijo organizma. Pripravek lahko uživajo odrasli in tudi otroci, starejši od 5 let.

Prehrana pri driski

Prvi dan je pomembno, da nadomeščamo izgubljeno tekočino in elektrolite tako, da pijemo čaje, vodo in rehidracijsko raztopino. Nato preidemo na več manjših obrokov hrane s čim manj vlakninami (riž, banane, korenčkova juha, prežganka, prepečenec, krompir ). Hrana z veliko vlakninami namreč deluje blago odvajalno. Med drisko se izogibamo mleku in mlečnim izdelkom, ki drisko včasih poslabšajo (izjema so mlečni izdelki, ki vsebujejo mlečnokislinske bakterije), sladkorju, mastni in začinjeni hrani in tudi kavi. Pri otrocih priporočamo sluzi in pektine (riževa sluz, nastrgana jabolka, ki jih pustimo, da porjavijo) ter posebne gotove pripravki, ki so namenjeni prehrani otrok pri driski. Po dveh do treh dneh, ko izzvenijo znaki driske, ponovno postopoma preidemo na normalno prehrano.

 

Povzetek osnovnih navodil za lajšanje težav pri driski:

• nadomeščamo vodo in elektrolite, da preprečimo izsušitev organizma,
• uživamo manj mastno hrano in hrano s čim manj vlaknin,
• uživamo hrano (jogurt, kefir, fermentirano mleko) in pripravke s mlečnokislinskimi bakterijami, da uravnamo črevesno floro in skrajšamo ter blažimo potek driske.

 

 

Veronika Rebernik, mag.farm.